Dobrodošli v Jana's Yoga Mandira,
šolo izvorne joge
pravo nasprotje hektičnih okoliščin, ki nas danes obdajajo.
Izkoristite svoj največji potencial in v sebi poiščite radost.
Dobrodošli v Jana's Yoga Mandira,
šolo izvorne joge
Dobrodošli v Jana's Yoga Mandira
Jana's Yoga Mandira, šola izvorne joge
Jogijski življenjski slog je prežet z vitalnostjo in zdravjem, pravo nasprotje hektičnih okoliščin, ki nas danes obdajajo. Od zasvojenosti z internetom, neprekinjene izpostavljenosti negativnim novicam, sedenja, mobilnih telefonov in hiperpotrošniške družbe, do osebnih in poklicnih zahtev – zdi se, da smo ta začarani krog izbrali sami, a v resnici se niti ne zavedamo številnih zunanjih vplivov, ki so nas vrgli na to pot. Čutimo le, da pot ni prava, zato je zdaj bolj kot kdaj koli čas, da usmerimo pogled navznoter – k jogi in načelom jogijskega življenja, ki bodo prečistili in okrepili vse naše plati: fizično, psihično, duhovno, vitalno, duševno, čustveno …
Joga je lahko preprosta. Izberite pot po njej z vstopom v mandiro, tempelj joge in njen dom.
Izboljšanje zdravja z navdihom za zdravo življenje
Usmerjanje pogleda navznoter ustvari odmik od motečih dejavnikov, ki nam omogoči, da jih preprosto zaobidemo. Pot introspekcije ni preprosta, a je vsak korak na njej poplačan z močjo, ki jo najdemo v svojih mislih. Namesto nesmiselnega iskanja zunanjega krivca za neuspehe in vse drugo, kar nas teži, nam pomaga najti nadzor v nas samih! V 21. stoletju joga ni le potreba posameznika, temveč tudi boj proti anomalijam današnje družbe.
Pravilno prehranjevanje, globoko dihanje in osnovne asane blažijo kronične bolečine in nelagodje, omilijo nasprotja v zapletenih odnosih in so tudi dober prvi korak pri reševanju drugih, z življenjskim slogom povezanih težav. Ko se odločimo, da bomo šli po njeni poti, je joga preprosta. Zato vas vabimo v mandiro, tempelj in dom joge.
Izvajamo naslednje
tečaje
Ponedeljek / torek, sreda
Sreda, Četrtek in Petek
Petek
Zakaj izbrati Jana'Yoga Mandira?
Jana v hindijščini pomeni »ljudje«, hkrati pa je krajša oblika mojega imena Tatjana, ki jo moji ljubi indijski prijatelji lažje izgovorijo. Mandira pomeni tempelj, dom, v širšem smislu pa pobožno mesto ali božje prebivališče.
Zakaj izbrati Jana'Yoga Mandira?
Šola izvorne joge – Janin tempelj joge je varen in odprt prostor, v katerem učence vodimo do harmonije s prakso asan, pranajame, mudre, šatkarme in meditacije. Te tehnike očistijo telo, um in energijski sistem in s tem ustvarijo primerne pogoje za razvoj duhovne prakse. Z usvajanjem jogijskega življenjskega sloga krepimo zdravje in odpravljamo stres. Naši učenci kmalu opazijo, da je njihovo telo polno vitalnosti in moči, um pa lahek, ustvarjalen, radosten in uravnotežen. Za to je »kriva« celostna jogijska izkušnja, ki je ni mogoče razumeti intelektualno, ampak bo z našo pomočjo postala živo znanje, ki vas bo spremljalo vse življenje.
Zakaj izbrati Jana'Yoga Mandira?
Naš slog je tradicionalen, varen, skrben in ljubeč. Predano črpamo iz tradicionalnega učenja joge skozi starodavna besedila, a se obenem zavedamo, da sodobno življenje narekuje določene spremembe in inovacije. Le s premišljenim in skrbnim prepletanjem tradicije in sodobnih rešitev vam lahko omogočimo najboljšo izkušnjo. Zato za učence pripravljamo individualizirana navodila, ki upoštevajo njihove okoliščine in jim tako pomagajo uresničiti osebne želje in cilje.
Naše poslanstvo je odstirati obzorja in vzgojiti jogije, ki bodo skupaj z nami izkoristili svoj največji potencial – našli radost v sebi ter zaživeli zdravo, uravnoteženo in srečno.
Pri nas boste:
- postali bolj vzdržljivi,
- okrepili zdravje,
- dosegli mir uma,
- lažje uresničevali življenjske cilje,
- izgledali mlajši in lepši.
Janin tempelj joge vam skozi učenje in prakso odpira vrata v najpreprostejši način življenja ter spoznanje, da je življenje v ozvezdju joge bogatejše.
Dobrodošli.
O jogi
Tradicionalna definicija joge
V kontekstu indijskih filozofskih in verskih tradicij naj bi z jogo preoblikovali telo in um tako, da se poveča sposobnost delovanja in zaznavanja. Ta izboljšava je osnova za legendarne “joga moči” oziroma »siddhi«, o katerih razlagajo yogasutre (verzi) v jeziku “duhovnega dosežka”. Te sposobnosti (siddhi) med drugim vključujejo branje misli drugih, povečane moči vida in sluha ter čarobni polet. Kakorkoli te moči razumemo, dobesedno ali kot metafore, je sporočilo jasno: joga vodi do preobrazbe osebe, tako da se meje človeške izkušnje širijo in človeške sposobnosti izpopolnjujejo in nadgradijo.
Patañjalijeva definicija joge
Z drugimi besedami, skozi prakso joge dosegamo globok mir, jasnost ter zmožnost počitka – ne da bi nas prevzela aktivnost uma, telesa ali sveta. Pri jogi ne gre za bogoslužje, zahteva pa, da prepoznamo in spoštujemo višjo moč, ki presega naše jaze. Joga pomaga najti način, kako se z višjo silo osebno povezati. Joga to osebno obliko božanskosti imenuje ishvara. V svojih sutrah Patanjali priporoča, da se predamo ishvari. Ko se posvetimo božanskemu, postanemo božanski.
Sodobnejša definicija joge
Asane so pogosto poimenovane po kakem starodavnem jogijskem modrecu, božanstvu ali sveti živali. Vsak od likov v mitih kaže človeške pomanjkljivosti, zaradi katerih jih je lahko razumeti in prepoznati. Miti o asanah naj bi služili kot navdihujoča vodila, ki lahko izboljšajo našo prakso joge in jo spodbudijo z globljo, meditativno kakovostjo. Omogočajo nam nov pogled na sebe in da povežemo naše vsakdanje življenje z jogo skozi različne jogijske položaje. Različne jogijske položaje kot so na primer drevo, riba, bojevnik, želva in modrec izvajamo z namenom lažjega razumevanja njihove bistvene narave. Dobesedno čutimo modrost modreca in stabilnost drevesa. Začutimo moč bojevnika in neomajnost želve.
Jogiji ali joginije se s svojim telesom postavijo v določen položaj, da bi razumeli delovanje sveta, ki nas obdaja. S tem pridobijo empatijo, sočutje in kvalitativne občutljivosti. To pripomore k višji zavesti, kar je v jogijskih spisih znano kot chitta prasadanaam.
Skozi vadbo asan lahko čutimo, da je naše telo mikrokozmos vesolja. Praksa nam omogoča, da se ločimo od ega – skupaj s strahom, cinizmom in izolacijo.
Pot jogija se začne, ko začuti radost ob spoznavanju sveta.
Definicija joge po Sri K. Patthabi Joisu
Z močjo joge lahko spoznamo način, kako imeti pod nadzorom um in čutne organe. Le z nadzorom uma in čutnih organov spoznamo svojo resnično naravo, ne pa z intelektualnim znanjem ali če si nadenemo jogijsko oblačilo.
Osem jogijskih načel
Patanjalijeve jogasutre opisujejo več različnih metod za doseganje popolne sreče. Gre za jogijska načela, etična pravila, ki so: yama (zadržanost, odpovedovanje, disciplina), niyama (upoštevanje, spoštljivost), asana (jogijski položaji), pranayama (tehnike dihanja), pratyahara (obračanje navznoter), dharana (koncentracija), dhyana (meditacija) in samadhi (razsvetljenje).
Osem načel joge predstavljajo različne oblike duhovne prakse (abhyasa), ki se iz oprijemljivega zunanjega sveta in telesa premaknejo v subtilen notranji svet uma. Napredovanje skozi omenjena načela je gibanje od zunanjega k notranjemu, ki temelji na spoznanju, da so naša življenja in naša notranja življenja pomembno povezana ter sobivajo v tesni soodvisnosti. Različne indijske tradicije joge so prepoznala velik potencial za samotransformacijo z vadbo joge. Vse temeljijo na prepričanju, da preoblikovanje sebe z jogo globoko spremeni naš odnos do sveta.
Joga vrača ljudi v njihovo telo in dih. To pripomore k osredotočenju misli, občutkov, telesnih občutkov in okolice. Začetna točka čuječnosti pomeni zavedanje osnovne potrebe po notranji in zunanji varnosti. Joga zagovarja načelo »ne škodi«. Z zadrževanjem agresije ali nasilja v mislih, besedah in dejanjih razvijemo ozračje miru, ki lahko druge sprosti. Z nenehno disciplino lahko človek išče pozitivne lastnosti joge kot so čistost, zadovoljstvo, neomajnost, čuječnost in predanost idealom.
Um, ki ga urimo z jogijsko vadbo, posledično daje sposobnost, da se zberemo, obrnemo vase in omogoča osredotočenost. Ta fokus lahko privede do meditacije. Na podlagi tradicionalne filozofije, znane kot samkhya, joga ponuja tehnike, s katerimi se lahko dvignemo nad zmotne predstave, ki jih običajno ustvarjajo nevednost, egoizem, privlačnost, odbojnost in težnja k samozadostnosti.
Z razumevanjem delovanja karme in s preoblikovanjem telesa in uma z izvajanjem dihalnih vaj spoznamo razliko med območjem pozitivnih sprememb in inertnostjo oziroma samozadovoljstvom. Ta prostor svobode z jogo postane podlaga za povezano življenje.
Samadhi, cilj joge, odpravlja mejo med nami in svetom. Ta izkušnja ima različne oblike in te lahko vključuje veliko različnih tehnik.
Slovarček nekaterih pomembnih pojmov iz sveta joge
Asana
Asana je v dobesednem pomenu “drža”, torej nepremično stanje telesa. Asana »sthirasukham asanam« pomeni, damora ta biti udobna in stabilna. Asana je položaj, v katerega jogi namesti telo, da bi lahko neovirano meditiral. Osnovni zahtevi sta udobje, da jogiju zaradi pritiska ali obremenitve dela telesa ne bi bilo treba prekiniti meditacije oziroma spremeniti položaja telesa, in stabilnost. Torej gre za stanje, v katerem mora telo ohraniti položaj brez vsakršnega napora, tudi takrat, ko se jogi umsko umakne iz telesa in preneha nadzirati živce in mišice. Asane niso namenjene vadbi telesa, to je zmotno prepričanje, niti izboljšanju telesne pripravljenosti, ravno tako ne gre za eksotične položaje, v katerih bi jogi moral objeti noge okoli vratu ali se ukvarjati z drugimi smešnimi stvarmi; nasprotno, asana je položaj, v katerem je telo popolnoma sproščeno in neaktivno ter nikakor ne posega v duha pri svojih dejavnostih. Z vstopom v stanje duhovnega ravnovesja in s tem v stanje ravnotežja telesa se izgubi nestabilnost duha in s tem nagnjenost k prijetnemu in izogibanje neprijetnemu; trajnost dosežemo v katerem koli okolju, kar je subtilen pomen izraza asana.
Asana je stanje, v katerem si ne želimo biti nikjer drugje, saj smo izpolnjeni in zadovoljni tam, kjer smo trenutno.
Sanskrt
Sanskrt, sveti jezik hinduizma in eden uradnih indijskih jezikov, je eden najstarejših dokumentiranih indoevropskih jezikov. Sanskrt je star več kot pet tisoč let in velja za enega najstarejših jezikov na svetu. V njem so bili napisani sveti spisi treh religij – hinduizma, budizma in jainizma. Je klasični jezik brahmana in je bil prvič sistematiziran že v četrtem stoletju pred našim štetjem.
Patanjali in Joga sutre
Patanjali je bil modrec v Indiji, za katerega se domneva, da je avtor številnih sanskrtskih del, med katerimi so najpomembnejša Joga sutre, klasično besedilo o jogi iz leta 200 pred našim štetjem.
Čeprav so sklicevanja na jogo v hindujskih spisih že dolgo obstajala, se šteje, da so bila preveč raznolika in zapletena za širšo javnost, zato je Patanjali ustvaril Joga sutre kot način združevanja že obstoječih naukov v obliko, ki jo je laže slediti in razumeti.
Danes so joge sutre najpogosteje omenjeno besedilo o jogi, zaradi česar je Patanjali v očeh mnogih “oče joge”.
Poleg joge sutre komentarje še dveh pomembnih del pripisujemo avtorju Patanjaliju.
Eden od njih je Mahabhashya, ki izhaja iz približno drugega stoletja pred našim štetjem, kar je komentar avtoritativnega sanskrtskega slovničnega besedila, ki ga je napisal indijski slovničar Panini.
Druga je Carakavarttika, ki sega nekje med osmim in desetim stoletjem. Gre za komentar na Charaka Samhita, veliko razpravo o ajurvedi (tradicionalni indijski medicini).
Bhagavad Gita
Bhagavad Gita, verjetno najbolj znano versko besedilo hinduizma, navaja, da se osvoboditev doseže s pomočjo uma. Navaja tudi, da je um najboljši prijatelj tistega, ki ga je osvojil, vendar največji sovražnik tistega, ki tega ne stori. Veliki lokostrelec Arjuna se je nekoč soočil s strašno izbiro. V vojni naj bi se boril proti lastnim sorodnikom. Zato je za nasvet vprašal svojega prijatelja in vodnika Krišno. Arjunova dilema je ovekovečena v tem velikem jogijskem delu, ki se navaja tudi kot “Song of Divinity”. Bhagavad Gita je razdeljena na 18 poglavij, ki zajemajo različne vidike jogijske filozofije, ki je od takrat postala eno najbolj svetih in najljubših besedil o jogi. To besedilo, ki ga vsebuje pomemben indijski ep Mahabharata, je dialog med Arjuno, ki zastopa naš ego, in Krišno, ki predstavlja našo višjo zavest. Pri besedilu gre za praktično jogijsko modrost. In kako to apliciramo v vsakdanjem življenju? Namesto da bi bili reaktivni, ko težave izzivajo naš ego, se lahko s pomočjo Gite naučimo, da ego zaznamo in presežemo. Na ovire v življenju lahko začnemo gledati kot na priložnosti za osebnostno rast. Jogijski položaj dhanurasana (lok) ustvarja priložnost, da v svoji praksi asan uporabimo nasvet Gite, in sicer: poskušamo doseči popolno ravnovesje, pri čemer brez strahu prevzemamo odgovornost za svoje življenje, se ne predamo težavam, hkrati pa ostajamo odmaknjeni in neodvisni.
Mudra
Sanskrtska beseda Mudra je ima veliko pomenov – položaj, pečat, vtis in znak. Uporablja se za kanaliziranje subtilne energije in moči. Mudre lahko zmanjšajo našo slabost in ustvarijo popolno zdravje. Mudra lahko vključuje celo telo v kombinaciji z asano, pranajamo, bandho ali pa gre za preprost položaj rok. Če prste in palec namestite na določen način, omogočite pretok energije med njimi na način, ki izboljša specifične funkcije možganov in telesa.
Chin (Gyan) mudra
Gesta znanja in povišane zavesti.
Kazalec prepognemo tako, da se dotakne notranjega dela palca, ostale tri prste obeh rok poravnamo, tako da so sproščeni in rahlo narazen. Roke položimo na kolena z dlanmi navzgor in roke sprostimo. Dlani in prsti na rokah imajo veliko živčnih korenin, ki nenehno oddajajo energijo. Z izvajanjem chin mudre:
– Povečamo moč spomina in ostrino možganov- Povečamo učno sposobnost- Povečamo pretok krvi v možganih
Namaste mudra
Poleg chin mudre je namaste mudra verjetno najbolj znana mudra. Imenujemo je tudi anjali mudra. Beseda namaste pomeni »pozdravljam/častim tvoje božanstvo«. Dlani položimo drugo ob drugo, tako da so vsi prsti iztegnjeni in usmerjeni navzgor. Hkrati se palca dotikata prsnice. S to gesto izražamo globoko spoštovanje. Temu načinu pozdravljanja sledi nežen priklon glave. Z držanjem rok nad glavo častimo višjo silo.
Namaste
Namaste (anjali) pomeni “poklon tebi” ali “spoštovanje do tebe”, kar lahko bolj poetično prevedemo kot “luč v meni časti luč v tebi”. Ko to počnemo periodično skozi svojo vadbo, se spomnimo, zakaj smo prišli do svoje preproge in kaj nam joga pomeni. Tako anjali kot namaste mudra pomenita bistvo vadbe joge – ko dve na videz nasprotujoči si sili (denimo kot moško – žensko, racionalno – čustveno, sonce – luna) postaneta združeni. V tej kretnji v srcu združimo tako desno kot levo stran telesa. Začeti in končati uro joge z namaste pozdravom je običajna praksa.
Mantra
Sanskrtska beseda mantra- izhaja iz korena man– “misliti” ter tra – »transport«
Mantra pomeni prenos uma; povezava z umom. Um je kot val, ki se vedno premika, valovi in se pretaka z željami, mislimi itd. Um želi vedno več, kar vodi v nezadovoljstvo v življenju. Molitev je način, s katero se lahko osvobodimo želja in začnemo pot popolnega zadovoljstva. Mantra je pravzaprav instrument močnega zvoka vibracij, s katerim pridemo v globoko stanje meditacije. Zvok ponovi nekdo, ki meditira ali moli.
Mantra je pomirja naš um, je močna in pozitivna vibracija, ki odpravlja negativnost iz naše glave in nas postavlja v samospoznanje. S petjem mantre razvijemo veliko koncentracijo in moč spomina. Mantre so v številnih oblikah. Običajno so to melodična, matematično strukturirana naštevanja. Najbolj znana in preprosta mantra je ॐ (Aum, Om) mantra.
Om (Aum)
Om je utelešenje možnosti. Iz tega zvoka izhajajo vse možnosti. Po eni izmed različnih teorij štirje deli »oma« predstavljajo cikel, skozi katerega mora vse preiti. Prvi del “ah” predstavlja ustvarjanje rojstva. Drugi del “ooo” simbolizira rojstvo ali življenje. Tretji del “mmm” predstavlja uničenje ali smrt. Tem trem delom predseduje kozmična trojica Brahma, Vishnu, Shiva. Četrti del, ki je najbolj pomemben, pa predstavlja zvok tišine. Trenutek potem, ko izgovorimo »om«, prisluhnemo tišini. Tišina predstavlja popolno ločljivost prejšnjih treh delov. S petjem »om« se začne oziroma konča jogijska ura.
Čakra
Čakra v sanskrtu pomeni kolo. Čakre so zelo pomemben del jogijske anatomije. Čakre so energetski transformatorji. Energije vesolja in človeškega telesa sta si podobni, vendar v različnih proporcih, čakre pa ta energetska razmerja prilagajajo. V zahodnih definicijah so čakre energetske točke v našem telesu, ki ustrezajo živcem, glavnim organom in področjem našega energijskega telesa ter vplivajo na naše čustveno in fizično počutje. Obstaja 114 čaker, vendar je glavnih sedem čaker, ki so vzdolž naše hrbtenice. To so čakre, na katere se večina sklicuje, ko o njih govorimo. Vsaka od teh čaker ima ustrezno:
• številko,• ime, • barvo,• specifično območje hrbtenice od križnice do temena glave.
Vse čakre se nahajajo na sushumna nadi – srednji poti med pingalo (sončni kanal) in ido nadi (lunin kanal).
Nadi
Starodavni in jogijski ajurvedski spisi pravijo, da je v telesu 72.000 nadijev. V sodobni dobi jih imenujemo tudi živci, vendar so ti izdelani iz subtilnih elementov.
Najpomembnejši nadiji:
- Ida (luna/levo)
- Pingala (sonce/desno)
- Sushumna – (centralni nadi), ta je najpomembnejši
Pranayama
Pranajama je tehnika dihanja. Je bolj subtilna kot zgolj dihalna vaja. Pranajama izkorišča dihanje, da vpliva na pretok prane v nadi kanalih.
Asana trenira um skozi trening telesa, pranajama neposredno nadzira um. Z izvajanjem pranajame lahko podaljšamo ne le življenjsko moč, ampak tudi življenjsko dobo. Z redno vadbo pranajame krepimo moči in povečujemo moč volje. Uči se počasi, korak za korakom.
Shatkarma
Shatkarma je postopek čiščenja. Izhaja iz sanskrtske besede shat, kar pomeni število 6, in besede karma, kar pomeni delovanje.
Gre za procese čiščenja določenih delov telesa, zaradi katerega je naše telo čisto. Zakaj jo izvajamo? Po besedah Hatha joge Pradipika je namen Shatkarme ohranjanja telesa: čistega, zdravega in močnega. Shatkarma odstranjuje toksine in morebitne blokade prane. Čiščenje telesa olajša vadbo asan in pranajamo.
Viri in literatura
- Asana Pranayama Mudra Bandha, Swami Satyananda Saraswati, Bihar School of yoga 2008
- Patanjali Yoga Sutras, Swami Prabhavananda, Adhyaksha Sri Ramakrishna Math, Mylapore, Chennai, 2015
- The Yoga Sutras of Patanjali, translation and commentary by Sri Swami Satchinanda, Integral Yoga Publications, Buckingham, Virginia 2012
- Hatha Yoga Pradipika, Yogi Svatmarama, containing The Practital commentary of Swami Vishnudevananda Founder of Internation Sivanada Yoga Vedanta, Centre, Motilal Banarsidass Publisher, Private Limited, Delhi, 2016
- Light on Yoga, B. K. S. Iyenagar, The Aquarian Press 1991
- Light on the Yoga Sutras, B. K. S. Iyengar, Thornsons, 2002
- Perennial Psychology of the Bhagavad Gita, Swami Rama, Himalayan International Institute of Yoga Science and Philosophy of the USA
- Asthanga Yoga, Gregor Maehle, First New World Library Edtion, September 2007
- Myths of the Asanas, Alanna Kaivalya and Arjuna van der Kooij, Jaico Publishing House 2010
- Yoga through Third Eye, text book for yoga aspirants and yoga teacher, Jai Academy
- Personal notes YTTC 2020, 2021
Janina pravila
Janine smernice
Janina priporočila
O Jani
Pri poučevanju se osredotočam na:
- razumevanje joge
- metodo za izboljšanje fleksibilnosti in moči
- pravilno poravnavo asan
- individualni pristop
V svoje učne metode od začetne
do napredne joge vključujem:
- Hatha jogo
- Vinyaso jogo
- Pranajamo
- Jogo s pripomočki
- Jogo pozdravov soncu
- Jogo pozdravov mesecu
- Shivananda jogo
- Jogo za osnovno moč
- Jogo vzvratnih položajev
- Jogo za odpiranje kolkov
- Jogo za vitko telo
- Jogo za hujšanje
- Jog za stabilnost in moč
- Jogo za prožnost
- Terapijsko jogo (pri premagovanju in obvladovanju čezmerne teže, srčnih bolezni, bolečin v hrbtenici (ledveni spondilits, zdrs diska), depresije, anksioznosit, kronične nespečnosti, neuravnoteženega delovanja ščitnice, artritisa, ženskih bolezni.
- Jogo z žogo
- Jogo s palico
- Jogo s stolom
- Jogo ob zidu
Kaj si mislijo o nas